Zgodovina

Zgodovina otoka Pag

Pomembno vlogo v zgodovini otoka Pag so imele nekatere izrazite lastnosti njegovega posebnega okolja, ki so oblikovale odnos Pažanov in njihovega življenjskega prostora.

Doba Antike

Strateški in prometni položaj tega edinstvenega otoka je bil prepoznan že v antičnih časih. Celotno skupino severnojadranskih otokov, v katero spada Pag, so antični pisatelji poimenovali Elektrides. Ime najverjetneje izvira iz trgovanja z jantarjem, katerega pomorska prometna smer je potekala prav ob paških obalah.

Doba Rimljanov

Prvi znani prebivalci otoka so bili Liburni in njihovi arheološki ostanki v obliki nekropol, obzidij utrjenih naselij ali številnih gomil se lahko še danes najdejo na otoku. Ob prehodu iz starega v novi vek so otok Pag zavzeli Rimljani. Iz tega obdobja izvira tudi prvi pisni dokument otoka. V rokopisu rimskega geografa Plinija starejšega iz 1. stoletja se otok imenuje Cissa (Kisa), najverjetneje po ilirski naselbini, ki se je nahajala na območju med današnjim mestom Novalja in krajem Caska. Cissa je bila močno uničena med velikim potresom leta 361, po katerem so od nje ostale samo ruševine, vlogo novega, najpomembnejšega naselja pa je prevzela Navalia, današnja Novalja. Novalja je polna ostankov Rimljanov, najpomembnejši med njimi pa je rimski podzemni vodovod »Talijanova buža«.

Vloga paške soli

»Nabiranje« najpomembnejšega paškega naravnega vira, soli, se je začelo že v zgodnjem srednjem veku, v zalivu Solinka, kraju z izjemnimi naravnimi pogoji (plitko morje, veliko sončnih ur in suh zrak). Sol in otok Pag sta na simbolični ravni močno povezana. Skozi cel srednji in zgodnji novi vek je bila sol eden najpomembnejših in najdragocenejših izdelkov, s katerim se je nenehno trgovalo vzdolž trgovskih poti na Jadranu in Sredozemlju. Številni spisi potrjujejo, da je paška srednjeveška in zgodnjenovoveška zgodovina zaznamovana z bojem za nadzor nad tem virom. Urbano središče otoka, mesto Pag, je najverjetneje dalo ime celotnemu otoku in je močno povezano s pridelavo soli. Mesto je bilo namreč v XV. stoletju premeščeno na ugodnejše strateško mesto, s katerega je bilo mogoče lažje nadzirati pridelavo soli, na vhod v zaliv Solinka.

Kam so izginili paški gozdovi?

Predpostavlja se, da je bil do konca srednjega veka Pag gozdnat otok in da se je v gol otok preobrazil ob koncu tega stoletja, najverjetneje zaradi hkratnega delovanja treh procesov: intenzivne živinoreje, sečnje dreves (paški hrast črnika je zelo hvaležen material za gradnjo ladij) in močne burje s posolico. Burja, hladen in močan veter, izvira s severa in severozahoda, in prek gore Velebit in Velebitskega kanala močno piha na otok Pag po celotni dolžini. Posolica, ki jo neusmiljena burja dviga z morja in raznaša po celotnem otoku, soli rastline. Prav zaradi burje in posolice na travi in rastlinah so mleko in meso paških ovc ter paški sir, ki se z njihovo pomočjo pridobiva, edinstvenega okusa in kakovosti.